Nova serija s spremnim besedilom, za boljše doživetje.

KLIK za ogled celotne galerije.

Morske hrane nikoli ni maral, še posebej so se mu upirale školjke. Ostrige, klapavice, srčenke, jakobove školjke … Nekoč je še kot mulo iz vode privlekel leščurja, za katerega mu je nek špagetar dal 10.000 lir in ga kar pred njim še surovega požrl. Praktično še živega. In so se mu uprle za vse življenje. Jedel jih je le na svoji poroki, ko so ga skoraj prisilili v to. Školjke so menda nekakšen afrodizijak in kolikor školjk si pojedel, tolikokrat si potem osrečil svojo soprogo. Ali pa kakšno drugo, odvisno od okoliščin … No, na poročno noč jih definitivno ni vseh porabil, je bil preveč pijan, a ga naslednje jutro na srečo po tem nihče ni spraševal.
In spet jih je jedel nocoj, na štirideseto obletnico poroke. Otroci in vnuki so povabili skoraj vso žlahto v to majhno obmorsko mestece, v čisto prijeten penzion, odprt samo za njihovo zabavo. Kakšen špetir so naredili, njegova se je kar stopila, še bolj razkošno je bilo kakor prvič. Ampak si je zaslužila, kar je prav, je prav. Rodila mu je štiri otroke, ki so jima podarili enajst vnukov, veselje jih je bilo gledati, kako odraščajo. In veselje se je bilo starati z njo. Ja, ljubezen z leti res preraste v prijateljstvo, a če dobro pomisli, jo je imel na nek način še vedno prav tako rad kakor prvega dne. Kako so se smejali, ko so mu zvečer prinesli porcijo školjk, ker so vedeli, da jih ne mara, pa jih je vseeno pojedel kar osem! Njegova je zardela kakor nuna, ko opazi za plotom urinirati pijanca! Ja, jim je dal razlog za smeh, čeprav jih čisto brez razloga vseeno ni pojedel. Pa ne zaradi seksa, za to je že nekaj let uporabljal viagro, kadar sta prišla tista dva ali trije dnevi v letu …

KLIK za nadaljevanje